Preživeta noč na lovski opazovalnici
Že od nekdaj sem želel preživeti noč z lovcem na njegovi lovski opazovalnici ali preži, kot temu pravijo lovci. Pa se mi je nasmehnila sreča in nekega jesenskega poznega popoldneva se s sosedom lovcem odpravim nočnemu opazovanju divjih prašičev. Seveda če bova dovolj vztrajna in potrpežljiva. Za to mojo dogodivščino mi je pred tem pripravil in zapisal na bel list papirja nekaj smernic, ki se jih moram med samim opazovanjem striktno držati. Napisal je kako naj bom oblečen, kako naj se obnašam. Z njegovim terenskim vozilom se po strmi gozdni poti približujeva lovski koči, od tukaj naprej pa greva samo še peš. Dobre pol ure hoje naju še čaka do lovske opazovalnice, ki je dobro skrita tik pod krošnjami dreves. Toplo sva oblečen in opremljena vsak s svojim nočnim daljnogledom. S sabo ima še nahrbtnik v katerem je malica in pa topel čaj, iz desnega ramena pa mu visi njegova dvocevna puška. Streljala ne bova, pove. Imava jo samo zaradi najine varnosti. Preden se povzpneva na lovsko opazovalnico pripraviva še krmišče in vanj nasujeva sveže hrane, ki naj bi privabila divje prašiče.
Za seboj še počistiva sledi in se udobno kolikor se pač da, udobno namestiva na opazovalnici. Ravno prav, saj je tema že skoraj napolnila gozd in dokler se najine oči ne privadijo teme, ne vidiva prav nič. Čisto tiho skozi daljnogled opazujeva okolico. Dregne me pod rebra in s prstom pokaže na rob jase. Samica divjega prašiča s tremi mladički se približuje krmišču. Škoda da je tema, da vse vidim črno belo. Pri dnevni svetlobi bi s prostim očesom lahko videl vse v barvah in bolj razločno z več ostrine kot pa skozi nočni daljnogled. Neverjetno tiho se premikajo po travi in listju, skoraj neslišno, kljub svoji teži. Pred krmiščem se ustavijo in samica skozi nozdrvi preveri okolico.
…