Dermalna polnila: diskretno dodajanje volumna tam, kjer ga je čas odvzel.

Lani sem se prvič odločila za nekaj, o čemer sem dolgo razmišljala in to so dermalna polnila. Nikoli nisem imela pretirane želje po spremembah videza, a sčasoma sem opazila, da se moj obraz stara. Ni šlo za gube kot take, ampak za to, da sem se na trenutke v ogledalu zdela bolj utrujena, kot sem se v resnici počutila.

Začela sem se zanimati, kaj pravzaprav dermalna polnila so in ugotovila, da ne gre za drastično spremembo, kot sem si prej predstavljala. Gre za diskretno osvežitev, za dodajanje volumna tam, kjer ga je čas odvzel. Bila sem precej skeptična, zato sem najprej opravila posvet pri zdravnici, ki mi je vse razložila – kaj se uporablja, kako dolgo traja učinek, kaj pričakovati in kakšni so morebitni stranski učinki.

Poseg je bil kratek, skoraj neboleč, rezultat pa viden takoj, le da ne preveč očitno. Nihče ni opazil, da sem nekaj naredila, a vsi so rekli, da izgledam spočito, sveže, bolj živo. Zame je bila to potrditev, da sem se odločila pravilno.

Dermalna polnila niso čudežna rešitev, niti niso nekaj, kar bi priporočala brez razmisleka. A če si želiš nežne, naravne osvežitve videza in veš, zakaj to počneš – ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe – potem znajo biti dober korak. Ključno je, da izbiraš preverjenega izvajalca in da imaš realna pričakovanja. Mene je ta izkušnja naučila predvsem to, da skrb zase ne pomeni nujno velikih sprememb, včasih je dovolj majhen, premišljen korak.

Po nekaj mesecih se je učinek dermalnih polnil sicer začel počasi zmanjševati, kar je pričakovano, saj niso trajna. A prav to mi je bilo pri njih všeč, da jih lahko obnavljaš po potrebi, brez občutka, da si z nečim za vedno zapečatil svoj videz.

Medtem sem se še bolj izobrazila o različnih vrstah polnil, njihovi sestavi in kako različno se obnesejo na različnih delih obraza. Zdaj vem, da bom občasno ta postopek ponovila, a vedno premišljeno. Dermalna polnila so mi dala subtilen občutek samozavesti in ravno pravšnjo spremembo.