Odločitev za dvig dojk je padla

Pet let se že intenzivno spogledujem z mislijo, da bi si privoščila operacijo za dvig dojk. Bližam se petdesetemu letu, rodila sem štiri otroke, moje telo je še vedno dokaj vitko in vitalno, motijo me edino povešene dojke. V vsakdanjem življenju se to ne opazi saj obstajajo čudoviti modrčki, zvečer za mojega dragega pa bi bila rada še vedno lepa. On mi sicer vsak dan sproti pove, da me ima rad takšno kakršna sem, da se mi ni treba odločit za dvig dojk. Vendar mene moje dojke motijo in mi že načenjajo samopodobo. Poleti greva rada na nudistično plažo, pozimi v savno in tudi tam se ne počutim dobro. 

Vzela sem si čas in natančno preučila vse kar sem o dvigu dojk našla na spletu. Večina žensk, ki se je odločila za ta poseg, so zadovoljne in jim ni žal. Malo me skrbi narkoza, vendar glede na to, da sem drugače zdrava, mislim da tudi to ne bo problem. Pogovorila sem se tudi z sodelavko, za katero vem, da je dvig dojk že opravila. Bila je zelo zadovoljna, sočasno so ji dojke tudi povečali za eno košarico. Svetovala mi je, da se naročim na posvet pri plastičnem kirurgu, saj bom tako izvedela informacije iz prve roke.

Bila se na posvetu, odločitev je padla, šla bom na poseg za dvig dojk. Kirurg mi je povedal, da sem primerna za operacijo. Razložili so mi, kako bo vse skupaj potekalo. Dali so mi nekaj napotkov, pred posegom naj bi:

• uživala lahko hrano in veliko tekočine
• če se le da prenehala s kajenjem ali vsaj zmanjšala
• prenehala jemati protivnetna zdravila, ki jih k sreči nimam
• na daljši rok začela jemati vitamin C, ki mi bo pomagal pri celjenju ran.

Sedaj je od posega minilo že pol leta, zadovoljna sem da sem se odločila za dvig dojk. Zvečer se z veseljem pogledam v ogledalu, moja dobra samopodoba se je vrnila, pa tudi dragemu so všeč.