Senčila v podnajemniškem stanovanju

Spominjam se svojega šefa, ko sem se pritoževala, da sem podnajemnik in da si želim imeti svoj dom, da mi je vedno rekel, da naj uživam, ker imeti svoj dom prinese tudi veliko skrbi. Trenutno sem se ukvarjala z tem, ker so se senčila v podnajemniškem domu pokvarila in nisem vedela kaj naj naredim in takrat me preplavijo čustva, po mojem domu, ker v podnajemniškem stanovanju vlagam denar, kjer nič ni mojega. To je bil tudi povod, da sem se spet potožila šefu, ker so me pokvarjena senčila živcirala in vedela sem, da bom morala povedati lastniku.

Sicer je moj šef bil drugačnega mnenja, da to ni moj problem in da naj si senčila popravi lastnik sam, če se seveda zavedam, da nisem naredila nič narobe. Bila sem prepričana, da sem skrbno ravnala z njimi, vendar kdo mi bo verjel, če lahko ta strošek nameni meni. Seveda sem bila pripravljena plačati popravilo, ker sem v tem stanovanju živela, ni pa mi bilo prijetno, ker kot sem rekla, od tega nimam nič, počutila sem se, kot da mečem denar skozi okno.

Povedala sem lastniku stanovanja, prišel je na ogled in zvalil krivdo name, tisti dan sem bila besna kot ris, resnično jezna na njega, kar je opazil tudi moj šef. Po pogovoru z njim, mi je je predlagal, da pozna nekoga, ki senčila popravlja in da naj se dogovorim, da bom za to poskrbela sama. Seveda se lastnik ni strinjal in je hotel pripeljati svojega človeka, vendar sem vztrajala pri tem, da bom poravnala stroške samo v primeru, če lahko pripeljem svojega delavca. Uspelo mi je in senčila so bila popravljena z malimi stroški, ker je to uredil šef. Danes gledam na šefa z drugimi očmi in ga skušam razumeti, ko mi pravi, da biti podnajemnik sploh ni tako grozno, ker z lastnim domom, se stroški samo povečujejo in popraviti ena boga senčila v podnajemniškem stanovanju res ni nič tako groznega.