Get Adobe Flash player
  O nas
Banka Volksbank d.d.
  Osebna izkaznica
  Vodstvo
  Poslovalnice
Banka v številkah
Struktura koncerna
Družbena odgovornost
Letna poročila
Zaposlitev
Povezave
    Banka v številkah    
pripravi za tiskanje  

Za nami je izredno težko poslovno leto 2009, v katerem se je svetovna gospodarska kriza razširila skoraj na vsa področja gospodarskega delovanja. V tem letu smo se soočili z velikimi spremembami, tako s pričakovanimi kot tudi z nepričakovanimi. Bolj kot kadar koli prej je bil v ospredju scenario management.

Medtem ko je bil na začetku leta, tako kot že v zadnjem četrtletju predhodnega leta, na finančnih trgih še vedno glavni poudarek na likvidnosti, se je le-ta v teku leta 2009 začenjala stabilizirati, saj so že kazali učinke različni instrumenti in ukrepi vseh dejavnikov, ki skrbijo za finančne in kapitalske trge. Glavna skrb je bila usmerjena v stabilizacijo obrestnih prihodkov in na obvladovanje kreditnih tveganj. Hiter in izrazito močan padec EURIBOR-a je zelo negativno vplival na obrestne neto prihodke tako drugih bank kot tudi naše banke.

V prvem četrtletju 2009 je bil v bančnem sektorju najbolj izrazit padec neto obrestnih prihodkov, in sicer je naša banka tako zabeležila 20 % padec v primerjavi z zadnjim četrtletjem predhodnega leta. Vendar pa se je situacija bistveno izboljšala zaradi načrtovanih ukrepov, ki smo jih v banki pripravljali že ob koncu leta 2008 ter jih nato postopno uvajali v letu 2009; tako je banka močan padec obrestnih prihodkov v prvem polletju v kar največji meri nadoknadila v teku drugega polletja. Kljub temu je banka ob koncu leta 2009 v primerjavi z letom 2008 izkazala padec nominalnega zneska neto obrestnih prihodkov za 3,8 %. Tudi prihodki iz naslova provizij so se v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za več kot 12 %, pri čemer so se zmanjševali enakomerno skozi vse leto. Glavni razlog za ta pojav je v tem, da prodaja nekaterih naložbenih produktov zaradi spremenjenih tržnih razmer ni beležila takšnih uspehov kot v letih 2007 in 2008.

Ob koncu leta 2009 je banka v primerjavi s predhodnim letom beležila padec skupnih prihodkov za 8,6 %. Velik del tega izpada na prihodkovni strani smo v banki uspeli kompenzirati na podlagi varčevalnih ukrepov in stroge kontrole nad odhodki, ki so padli za 5,8 %.

Kriza, ki se je na finančnih trgih pojavila v letu 2008, se  je pričakovano preselila na realni sektor. V banki smo se pripravili na spremenjene okoliščine poslovanja ter se na potrebe strank odzvali s kolikor je le mogoče fleksibilno prilagojenimi poslovnimi rešitvami, predvsem ob dobrem sodelovanju s strankami banke. S strateškega vidika je banka nadaljevala s svojo usmeritvijo, ki jo je sprejela v letu 2008, in sicer tako, da je bistveno zmanjšala nezavarovani del kreditnega portfelja in ga nadomestila s krediti z zavarovanjem.

Vsebinsko je to pomenilo, da smo se še bolj posvetili strateško najpomembnejšim poslovnim segmentom: prebivalstvu ter malim in srednjim podjetjem. Tako smo lahko na področju malih in srednjih podjetij, ne glede na težke razmere, kreditni volumen povečali za več kot 15 %, medtem ko je na celotnem področju poslovanja s podjetji le-ta ostal na ravni leta 2008. Na področju poslovanja s prebivalstvom je banka ob koncu leta izkazala rahlo rast kreditnega portfelja.

Ob koncu leta je banka sicer beležila porast depozitov, čeprav je volumen le-teh med letom zelo nihal. Glavni razlog za to je v dejstvu, da ima banka zelo stabilno likvidnostno strukturo – tudi dolgoročnega refinanciranja, tako da posledično deponentom ni ponujala agresivnih obrestnih mer za depozite, ki bi kompenzirali morebitna odplačila posojil, ki jih banke najemajo na medbančnem trgu. Zaradi tega je sicer prišlo do manjšega odliva depozitov, vendar smo z zadovoljstvom ugotavljali, da se stranke, predvsem na strani prebivalstva, ne odzivajo zelo volatilno na vsako spremembo obrestnih mer in da je pomembno predvsem zaupanje ter dolgoročno poslovno sodelovanje med banko in stranko.

Ne glede na vsa prizadevanja in ukrepe, ki smo jih sprejeli in izvajali, se tudi v Banki Volksbank d.d. nismo v celoti izognili posledicam krize, ki so povzročile težave pri poslovanju naših strank ter posledično zahtevale povečano oslabitev kreditnih naložb. Vsekakor je to dejstvo nekoliko ublažila dobra struktura zavarovanja kreditnega portfelja.

V letu 2009 je banka skladno z navodili nadzornega organa Banke Slovenije spremenila način izračunavanja splošnih oslabitev za kreditna tveganja ter posledično le-te močo povečala (2 mio E UR), in sicer ne samo za tekoč rast kreditnih volumnov, temveč tudi za pretekla leta. Dejstvo je, da takšna sprememba načina izračunavanja splošnih oslabitev v večji meri pomeni skokovito in enkratno povečanje oslabitev, ker se sprememba ne upošteva samo za tekoč rast, temveč za celoten kreditni portfelj, torej tudi tistega iz preteklih let, kar je posledično bremenilo tekoč dobiček leta 2009.

Leto 2009 je banka sklenila z dobičkom pred davki v višini 454 tisočE UR, ob upoštevanju učinkov zgoraj navedene spremembe načina oblikovanja splošnih oslabitev.

V Banki Volksbank d.d. smo bili v letu 2009 tako kot v celotnem bančnem sistemu soočeni z zelo težkimi razmerami: na eni strani padec prihodkov predvsem v prvi polovici leta ter na drugi strani povečanje kreditnega tveganja. Zaposleni in vodstvo banke se zavedamo, da take razmere zahtevajo hitro in fleksibilno ukrepanje ter partnerski odnos med stranko in banko. Prepričani smo, da je organizacijska in kadrovska struktura v Banki Volksbank d.d. postavljena na taki ravni, da banka ustrezno in uspešno posluje tudi v izrazito kriznih razmerah. Vendar je tudi v takšnih razmerah bistvenega pomena dolgoročni vidik poslovanja in sodelovanja s strankami.

 

v tisoč EUR 2008 2009
Bilančna vsota 866.182 903.930
Vloge strank, ki niso banke 263.578 300.904
Krediti strankam, ki niso banke 750.210 749.591
Prihodki iz poslovanja 19.130 17.706
Odhodki iz poslovanja -12.594 -11.859
Rezultat iz rednega poslovanja 26 454
Št.uslužbencev na dan 31.12. 200 194
Število poslovalnic 11 11

Rast bilančne vsote v preteklih letih je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza