|
Za nami je izredno težko poslovno
leto 2009, v katerem se je svetovna gospodarska kriza razširila skoraj na vsa
področja gospodarskega delovanja. V tem letu smo se soočili z velikimi
spremembami, tako s pričakovanimi kot tudi z nepričakovanimi. Bolj kot kadar
koli prej je bil v ospredju scenario management.
Medtem ko je bil na začetku leta,
tako kot že v zadnjem četrtletju predhodnega leta, na finančnih trgih še vedno
glavni poudarek na likvidnosti, se je le-ta v teku leta 2009 začenjala
stabilizirati, saj so že kazali učinke različni instrumenti in ukrepi vseh
dejavnikov, ki skrbijo za finančne in kapitalske trge. Glavna skrb je bila
usmerjena v stabilizacijo obrestnih prihodkov in na obvladovanje kreditnih
tveganj. Hiter in izrazito močan padec EURIBOR-a je zelo negativno vplival na
obrestne neto prihodke tako drugih bank kot tudi naše banke.
V prvem četrtletju 2009 je bil v
bančnem sektorju najbolj izrazit padec neto obrestnih prihodkov, in sicer je
naša banka tako zabeležila 20 % padec v primerjavi z zadnjim četrtletjem
predhodnega leta. Vendar pa se je situacija bistveno izboljšala zaradi
načrtovanih ukrepov, ki smo jih v banki pripravljali že ob koncu leta 2008 ter
jih nato postopno uvajali v letu 2009; tako je banka močan padec obrestnih
prihodkov v prvem polletju v kar največji meri nadoknadila v teku drugega
polletja. Kljub temu je banka ob koncu leta 2009 v primerjavi z letom 2008
izkazala padec nominalnega zneska neto obrestnih prihodkov za 3,8 %. Tudi
prihodki iz naslova provizij so se v letu 2009 v primerjavi z letom 2008
zmanjšali za več kot 12 %, pri čemer so se zmanjševali enakomerno skozi vse
leto. Glavni razlog za ta pojav je v tem, da prodaja nekaterih naložbenih
produktov zaradi spremenjenih tržnih razmer ni beležila takšnih uspehov kot v
letih 2007 in 2008.
Ob koncu leta 2009 je banka v
primerjavi s predhodnim letom beležila padec skupnih prihodkov za 8,6 %. Velik
del tega izpada na prihodkovni strani smo v banki uspeli kompenzirati na podlagi
varčevalnih ukrepov in stroge kontrole nad odhodki, ki so padli za 5,8 %.
Kriza, ki se je na finančnih trgih
pojavila v letu 2008, se je pričakovano preselila na realni sektor. V banki smo
se pripravili na spremenjene okoliščine poslovanja ter se na potrebe strank
odzvali s kolikor je le mogoče fleksibilno prilagojenimi poslovnimi rešitvami,
predvsem ob dobrem sodelovanju s strankami banke. S strateškega vidika je banka
nadaljevala s svojo usmeritvijo, ki jo je sprejela v letu 2008, in sicer tako,
da je bistveno zmanjšala nezavarovani del kreditnega portfelja in ga nadomestila
s krediti z zavarovanjem.
Vsebinsko je to pomenilo, da smo
se še bolj posvetili strateško najpomembnejšim poslovnim segmentom: prebivalstvu
ter malim in srednjim podjetjem. Tako smo lahko na področju malih in srednjih
podjetij, ne glede na težke razmere, kreditni volumen povečali za več kot 15 %,
medtem ko je na celotnem področju poslovanja s podjetji le-ta ostal na ravni
leta 2008. Na področju poslovanja s prebivalstvom je banka ob koncu leta
izkazala rahlo rast kreditnega portfelja.
Ob koncu leta je banka sicer
beležila porast depozitov, čeprav je volumen le-teh med letom zelo nihal. Glavni
razlog za to je v dejstvu, da ima banka zelo stabilno likvidnostno strukturo –
tudi dolgoročnega refinanciranja, tako da posledično deponentom ni ponujala
agresivnih obrestnih mer za depozite, ki bi kompenzirali morebitna odplačila
posojil, ki jih banke najemajo na medbančnem trgu. Zaradi tega je sicer prišlo
do manjšega odliva depozitov, vendar smo z zadovoljstvom ugotavljali, da se
stranke, predvsem na strani prebivalstva, ne odzivajo zelo volatilno na vsako
spremembo obrestnih mer in da je pomembno predvsem zaupanje ter dolgoročno
poslovno sodelovanje med banko in stranko.
Ne glede na vsa prizadevanja in
ukrepe, ki smo jih sprejeli in izvajali, se tudi v Banki Volksbank d.d. nismo v
celoti izognili posledicam krize, ki so povzročile težave pri poslovanju naših
strank ter posledično zahtevale povečano oslabitev kreditnih naložb. Vsekakor je
to dejstvo nekoliko ublažila dobra struktura zavarovanja kreditnega portfelja.
V letu 2009 je banka skladno z
navodili nadzornega organa Banke Slovenije spremenila način izračunavanja
splošnih oslabitev za kreditna tveganja ter posledično le-te močo povečala (2
mio E UR), in sicer ne samo za tekoč rast kreditnih volumnov, temveč tudi za
pretekla leta. Dejstvo je, da takšna sprememba načina izračunavanja splošnih
oslabitev v večji meri pomeni skokovito in enkratno povečanje oslabitev, ker se
sprememba ne upošteva samo za tekoč rast, temveč za celoten kreditni portfelj,
torej tudi tistega iz preteklih let, kar je posledično bremenilo tekoč dobiček
leta 2009.
Leto 2009 je banka sklenila z
dobičkom pred davki v višini 454 tisočE UR, ob upoštevanju učinkov zgoraj
navedene spremembe načina oblikovanja splošnih oslabitev.
V Banki Volksbank d.d. smo bili v
letu 2009 tako kot v celotnem bančnem sistemu soočeni z zelo težkimi razmerami:
na eni strani padec prihodkov predvsem v prvi polovici leta ter na drugi strani
povečanje kreditnega tveganja. Zaposleni in vodstvo banke se zavedamo, da take
razmere zahtevajo hitro in fleksibilno ukrepanje ter partnerski odnos med
stranko in banko. Prepričani smo, da je organizacijska in kadrovska struktura v
Banki Volksbank d.d. postavljena na taki ravni, da banka ustrezno in uspešno
posluje tudi v izrazito kriznih razmerah. Vendar je tudi v takšnih razmerah
bistvenega pomena dolgoročni vidik poslovanja in sodelovanja s strankami.
| v tisoč EUR |
 |
2008 |
 |
2009 |
 |
| Bilančna vsota |
 |
866.182 |
 |
903.930 |
 |
| Vloge strank, ki niso banke |
 |
263.578 |
 |
300.904 |
 |
| Krediti strankam, ki niso banke |
 |
750.210 |
 |
749.591 |
 |
| Prihodki iz poslovanja |
 |
19.130 |
 |
17.706 |
 |
| Odhodki iz poslovanja |
 |
-12.594 |
 |
-11.859 |
 |
| Rezultat iz rednega poslovanja |
 |
26 |
 |
454 |
 |
| Št.uslužbencev na dan 31.12. |
 |
200 |
 |
194 |
 |
| Število poslovalnic |
 |
11 |
 |
11 |
Rast bilančne vsote v preteklih letih je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza

|